V začetku julija je upravno sodišče odpravilo gradbeno dovoljenje za prvo in drugo etapo tretje razvojne osi – jug in zadevo vrnilo v odločanje ministrstvu za naravne vire. Sodišče je presodilo, da je dovoljenje za gradnjo štiripasovne tranzitne hitre ceste skozi Novo mesto nezakonito, in omenjenemu ministrstvu naročilo, da mora v ponovnem postopku presoditi o vplivih načrtovane ceste na okolje. Ob tem se ministrstvo ne sme sklicevati na trenutno Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, saj je sodišče ugotovilo, da ta ni skladna z ustavnimi in zakonskimi okviri. Vsebino sodbe predstavi Mateja Jaklič, predstavnica civilne iniciative 3ROS – jug, ki je upravni spor prvič sprožila leta 2021.
Odpravo gradbenega dovoljenja komentira tudi župan občine Novo mesto Gregor Macedoni.
Prvi odsek južne tretje razvojne osi obsega petkilometrski del s prvo in drugo etapo od priključka Novo mesto vzhod do priključka Osredek, vključno s Šentjoško cesto. Tretja in četrta etapa potekata od priključka Osredek do priključka Maline, v dolžini več kot dvanajst kilometrov. Jaklič pojasnjuje, da bo hitra cesta namenjena predvsem evropskemu tranzitu, po njej pa bo potekala tudi trasa za turiste, ki želijo obiskati sosednjo Hrvaško.
Sogovorka ob tem poudarja, da je bil tudi državni prostorski načrt sprejet v nasprotju s predpisi, saj ni bila upoštevana nobena od zarisanih možnosti v pripravljeni študiji, kje naj bi cesta potekala.
Jaklič pojasnjuje, da so v preteklosti na Evropsko komisijo vložili tudi pritožbo na pripravo državnega prostorskega načrta. Takratna vlada je prostorski načrt za prvi del južnega dela tretje razvojne osi z uredbo sprejela leta 2012. Komisija je pri obravnavi pritožbe med drugim ugotovila, da nimamo vzvodov za pritožbo na načrt, dokler ni izdano gradbeno dovoljenje.
Izgradnjo izvaja Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji oziroma DARS, ki je leta 2020 izdal vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja na pristojno ministrstvo. Več Jaklič.
Župan Macedoni sicer trdi, da je imela iniciativa možnost sodelovanja pri oblikovanju državnega prostorskega načrta.
Macedoni se pri tem sklicuje, da drugačna trasa ni izvedljiva zaradi že obstoječih odcepov.
Izgradnja tretje razvojne osi je sicer med drugim financirana z evropskimi kohezijskimi evri. Vladna Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je namreč avgusta 2021 odobrila evropska sredstva za projekt izdelave dokumentacije za drugi odsek tretje razvojne osi jug, na odseku od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika ter do priključka Črnomelj jug. Za dokumentacijo je bilo namenjenih 2,2 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev. Za novomeški del tretje razvojne osi je bilo v obdobju od leta 2021 do 2027 predvidenih malo manj kot 35 milijonov evrov. Izgradnja tega dela osi je bila sicer z evropskimi kohezijskimi sredstvi financirana že v obdobju od 2014 do 2020. Takrat je bilo prav zaradi težav pri pridobivanju gradbenega dovoljenja izgubljenih 40 milijonov evrov kohezijskih sredstev. DARS sicer trdi, da sredstva niso bila izgubljena v celoti, saj so jih prerazporedili na druge projekte.
Sodišče je tako odpravilo gradbeno dovoljenje. Ministrstvo za naravne vire in prostor pod vodstvom Jožeta Novaka bo torej moralo presoditi vplive načrtovane ceste na okolje, pri tem pa se ne bo smelo več sklicevati na uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, saj je sodišče ocenilo, da je neustavna. Prav tako bo moralo v ponovljenem postopku odgovoriti na očitke o nezakonitosti državnega prostorskega načrta.
Oddaja je nastala v okviru projekta Govoriš kohezijsko? Lokalno, ki ga podpira Evropska komisija. Mnenja, podana v oddaji, ne odražajo mnenj Evropske komisije, ki pa tudi ne odgovarja za uporabo informacij, navedenih v oddaji.
