Ekipa Radia Študent je zapustila svoj alternativni subkulturni mehurček in obiskala prenovljeni Trg Evrope na meji med staro in Novo Gorico. Na dan zmage se je tam odvil Dan brezmejnih festivalov, s čimer se je zaključil 12. festival nevladnih organizacij. Na trgu pred novogoriško železniško postajo je bil ob našem prihodu že postavljen oder, ki je čakal na večerni koncert, popoldansko dogajanje pa se je odvijalo ob poti desno od trga, gledano s slovenske strani, kjer so na stojnicah razstavljala lokalna podjetja. Tam so bile tudi stojnice s hrano oziroma kulinarična prireditev Okusi brez meja. Okušanje je bilo sicer omejeno s kuponi, ki so bili malo dražji kot doplačila za študentski bon in s katerimi si lahko kupil hrano na stojnicah. Hamburgerje je bilo mogoče kupiti tudi brez kuponov, vendar za najmanj deset evrov. Dogajanje so popestrili nastopi folklornih in plesnih skupin, razglašena sta bila tudi zmagovalca natečaja Podjetniško vino 2025. Pred podhodom je stala stripovska razstava, ki je reklamirala kohezijsko politiko Evropske unije.
Obiskovalce so nagovorili predsednik državnega sveta Marko Lotrič in predstavniki lokalnih podjetniških združenj, nastopil pa je tudi župan Nove Gorice Samo Turel, ki je po deževnem začetku dneva zasluge za prihod sonca pripisal občini.
Piazza della Transalpina, kot se trg imenuje v stari Gorici, je bila po prenovi slovesno ponovno odprta konec januarja, teden pred slovesnostjo ob odprtju Evropske prestolnice kulture 2025, ki je na slovenski kulturni praznik prav tako potekala na tem trgu. Gre za eno osrednjih prizorišč gostovanja Evropske prestolnice kulture, skupnega projekta občin Gorica in Nova Gorica, v okviru katerega je bil organiziran tudi Dan brezmejnih festivalov. Projekt predstavi Marko Mikulin, vodja razvojne pisarne mestne občine Nova Gorica.
Mikulin opiše še drugo dogajanje na tem trgu.
Trg Evrope stoji na meji med občinama Gorica in Nova Gorica in je tako razdeljen med Slovenijo in Italijo. Po sredi trga je od leta 1947 stal dva metra visok in pol metra debel Goriški zid, porušen leta 2004. Državno mejo po sredini trga zdaj označuje plošča na tleh. Ob Trgu Evrope vzdolž proge sta še Center EPIC in Super8, ki skupaj s trgom tvorita distrikt Evropske prestolnice kulture na simbolični lokaciji ob ne več ograjeni meji. Namembnost distrikta predstavi Mikulin.
Prenovo trga, kot tudi drugih projektov Evropske prestolnice kulture na območju vzdolž železniške postaje, je sofinancirala Evropska unija iz kohezijskega sklada.
Na obeh straneh trga še stojijo temelji porušenega zidu, ki opominjajo, kje poteka državna meja. Ta tudi v času skupnega projekta čezmejnih občin še vedno deli obe Gorici. Od oktobra 2023 je italijansko ministrstvo za notranje zadeve zamrznilo schengenski sporazum zaradi omejevanja migracij v Italijo preko balkanske poti. Slovenska vlada se je na to odzvala z uvedbo nadzora na meji s Hrvaško. Nadzor slovensko-italijanske meje italijansko notranje ministrstvo podaljšuje vsake pol leta in bo po zadnjem podaljšanju trajalo vsaj do decembra, torej praktično do konca gostovanja Evropske prestolnice kulture, ki slavi brezmejnost. Mirko Primožič, Goričan in predstavnik Vsedržavnega združenja partizanov Italije, znanega z italijansko kratico ANPI, kritizira pristajanje Slovenije na ponovno uvajanje mejnega nadzora.
Mikulin pojasnjuje, da občina državno mejo razume bolj kot izziv, in ne kot prepreko.
Če je prehajanje meje na trgu neovirano, pa je na cesti, ki pelje mimo postaje, še postavljen mejni prehod, ki ga nadzoruje policija. Ob našem obisku nas policija sicer ni ustavljala in tudi z drugimi prehajanji meje si stražarji na obeh straneh niso dajali opravka. Toda, kot razloži Goričan, ni vedno tako.
Primožiču se zdi sodelovanje pri projektu Evropske prestolnice kulture pozitivno, ob tem pa je kritičen do antagoniziranja slovenske strani z zgodovinskim revizionizmom tudi v času čezmejnega sodelovanja.
Novembra lani je občinski svet zavrnil pobudo za odvzem naziva častnega občana fašističnemu vodji Benitu Mussoliniju. Argument mestnih svetnikov in župana je bil, da bi to pomenilo brisanje zgodovine. Toleranca do sledov zgodovine je v goriški občini manjša, ko gre za simbole slovenskih partizanov. Aprila na primer je italijanska policija zaplenila jugoslovansko zastavo, ki jo je ob dnevu osvoboditve lokalna sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije v Štandrežu v predmestju Gorice izobesila pred spomenikom padlim v narodnoosvobodilnem boju. Na goriški občinski upravi izobešanje jugoslovanske zastave obsojajo kot podpiranje enega od totalitarizmov. Več o uradnem odnosu goriške občine do zgodovine pove Primožič.
Združenje italijanskih partizanov tako letos vsak mesec organizira protest proti, kot pravi sogovorec, hinavskemu pristopu občine k sodelovanju z Novo Gorico.
Goriški župan Rodolfo Ziberna je bil do nastopa funkcije član iredentistične organizacije samozvanih istrsko-dalmatinskih izgnancev oziroma esulov. Na občini je večkrat gostil tudi organizacijo borcev X Mas, italijanske kolaborantske enote iz časa nemške okupacije Primorske. Problematična stališča goriškega župana opiše Primožič.
Mikulin pojasnjuje, da se zavoljo izpeljave skupnih projektov na občini politično-ideološkim prepirom s politiki iz stare Gorice raje izognejo.
Do tolerantnosti Slovenije kot države do italijanskega revizionizma Primožič ostaja kritičen.
Evropsko slavljenje kulture in podjetništva v dveh Goricah tako po ocenah občin in občanov poteka uspešno, vendar v senci hkratnega rehabilitiranja fašistov in zamrznitve Schengena.
