V začetku marca je v Bruslju potekal vrh voditeljev držav članic Evropske unije, kjer so razpravljali o predlogu Evropske komisije o krepitvi obrambnih zmogljivosti članic. Načrt, imenovan ReArm Europe oziroma Ponovna oborožitev Evrope, obsega pet točk. Prva točka predvideva sprostitev uporabe javnih sredstev za obrambo na državni ravni. Kot drugo načrt uvaja nov finančni instrument, s katerim bo zagotovljenih 150 milijard evrov za posojila za naložbe v obrambo. V tretji točki načrt predvideva prestrukturiranje kohezijskih sredstev za oboroževanje, v četrti mobilizacijo zasebnega kapitala za namene obrambe, v peti pa so postavljene smernice za Evropsko investicijsko banko.
Kaj je namen načrta ponovne oborožitve, natančneje pojasni Alexandr Burilkov, raziskovalec s centra GLOBSEC GeoTech.
Prva točka je torej dovolilnica državam, da lahko za namene obrambe odstopijo od evropskih fiskalnih pravil. To pomeni, da bi se države članice lahko zadolžile za več kot tri odstotke BDP-ja. Za dolgoročno odstopanje od fiskalnega pravila se zavzema zlasti Nemčija, ki je predlagala, da bi se države lahko na splošno izognile fiskalnemu pravilu in s tem za obrambo namenile, kolikor se jim zdi primerno. A k odstopanju od pravila za namene obrambe so nagiba tudi Slovenija. Finančni ministri držav članic unije so na zasedanju Sveta Evropske unije v začetku julija 15 članicam, med njimi tudi Sloveniji, odobrili uporabo tako imenovane nacionalne odstopne klavzule. Gre sicer za ločen manever od načrta ReArm Europe.
V drugi točki načrt za ponovno oboroževanje uvaja nov finančni instrument posojil za naložbe držav članic v obrambo oziroma oboroževanje. Sredstva bodo namenjena za izboljšanje produkcije, usposobljenosti delovne sile in vzpostavljanju trgovskih verig v orožarski industriji. S tem bodo omogočala vlaganje v večletne pogodbe. 18 držav članic se je že konec preteklega meseca poslužilo novega instrumenta in s tem zaprosilo za posojila v vrednosti najmanj 127 milijard evrov. Več o instrumentu pojasni Burilkov.
Načrt v tretji točki predvideva spremembo namembnosti sredstev kohezijskih politike, ki bodo zdaj usmerjena za namene obrambe. Kaj prinaša takšna sprememba, razloži Paul Dermine, profesor evropskega prava na univerzi v Bruslju.
Kot pojasnjuje sogovorec, to ni prvi primer takšne prerazporeditve sredstev. V času pandemije covida-19 je Evropska komisija predstavila smernice, v skladu s katerimi so lahko države kohezijska sredstva uporabile za namene reševanje izbruha virusa in njegovih posledic. Več Dermine.
Kot pojasnjuje Monika Kirbiš Rojs, nekdanja državna sekretarka v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, bo morala glede na zarisane cilje Evropske komisije sredstva prerazporediti tudi Slovenija.
Ni še znano, kakšni bodo kriteriji za spremembo namembnosti sredstev. Kot pojasnjuje Burilkov, bodo države sredstva verjetno usmerile v projekte, ki jih lahko prikažejo kot uporabne na več področjih – torej za obrambo in tudi druge namene.
Primer tega je zlasti izgradnja infrastrukture, natančneje prometnih povezav v obliki cest in železnic. Več sogovorec.
Kirbiš Rojs izpostavlja, da lahko države ta sredstva namenijo za tako imenovano dvojno rabo, izgradnjo vojaške infrastrukture ter za vzpostavljanje kibernetske varnosti.
S takšno prerazporeditvijo bi glavno besedo nad sredstvi dobile nacionalne oblasti, ob rob pa bi bile postavljene regionalne, ki imajo pri porabi kohezijskih sredstev pomembno vlogo. Več Dermine.
Evropska komisija tako v objestnem strahu predstavlja svoj načrt za ponovno oborožitev Evrope, za katerega bo pod pretvezo zagotavljanja varnosti naredila vse od mobilizacije zasebnega kapitala do preusmeritve kohezijskih evrov.
Oddaja je nastala v okviru projekta Govoriš kohezijsko? Lokalno, ki ga podpira Evropska komisija. Mnenja, podana v oddaji, ne odražajo mnenj Evropske komisije, ki pa tudi ne odgovarja za uporabo informacij, navedenih v oddaji.
