Ekipa Radia Študent se je po ponovnem iztrganju iz svojega subkulturnega mehurčka odpravila v Metliko, na dogodek ob peti obletnici metliške Hiše dobrot, ki je potekal na Mestnem trgu 27. junija. Ulična prireditev se je začela ob petih popoldne z nastopom belokranjske Tamburaške skupine Dionizi. Za otroke je nastopal čarovnik. V Hiši dobrot so za obiskovalce praznovanja pripravili delavnico peke belokranjske pogače. Ob pogači so obiskovalci prireditve lahko pokusili še lokalno vino in druge specialitete, med drugim prekajeno klobaso v sendviču iz omenjene belokranjske pogače. Za sladico je Društvo kmečkih žena Metlika pripravilo palačinke. Zvečer so bili na vrsti Pivo in čevapi, ampak Balkan brass bend s tem imenom, ne hrana.
Dogodek opiše direktorica Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Metlika, Marjetka Pezdirc.
Prireditev je predvsem priložnost, da se ponudniki, zlasti pridelovalci, vključeni v Hišo dobrot, ljudem predstavijo v živo.
Hiša dobrot Bele krajine je predstavitvena kuhinja v okviru projekta Inkubator veščin, ki ga je iz Kohezijskega sklada sofinancirala Evropska unija. V Hiši dobrot potekajo delavnice, usposabljanja in izmenjave znanja, poleg tega pa je prostor namenjen medgeneracijskemu druženju. Starejši udeleženci tu predajajo naprej svoje tradicionalne veščine, mladi pa starejše izobražujejo o uporabi modernih tehnologij, na primer o fotografiji ali digitalnem oblikovanju. Več o projektu pojasni Pezdirc.
Sogovornica je tudi povzela razvoj Hiše dobrot od ustanovitve leta 2020 do nadgradnje v Inkubator.
Kdo sodeluje in kakšen je namen Inkubatorja veščin, je pojasnila županja Metlike Martina Legan Janžekovič.
V predstavitveni kuhinji Hiša dobrot se, kot omenjeno, predstavljajo lokalni ponudniki, ki jih je več kot 80. Hkrati s predstavljanjem tradicionalne kulinarike v Hiši promovirajo turizem v Beli krajini, organizirajo tudi pekarske delavnice, kakršno so izvedli na prireditvi na Mestnem trgu. Nosilci projekta navajajo, da je namen Inkubatorja veščin, katerega del je Hiša dobrot, poleg medgeneracijskega sodelovanja, izobraževanja in spodbujanja lokalne samooskrbe tudi reševanje problema bega možganov. Metlika se kot vsa preostala Bela krajina z begom možganov spopada že dlje časa. V obdobju po razpadu Jugoslavije je industrija, ki se je v Metliki razvila po drugi svetovni vojni, izgubila svoj primarni trg. Ob gospodarski stagnaciji so se zmanjšale tudi zaposlitvene možnosti in sledilo je izseljevanje prebivalstva. Stanje opiše županja.
Kakšne ukrepe sicer še sprejema občina, da bi Metličani ostali v Metliki, našteje županja.
Projekt se je tako kmalu po ustanovitvi Hiše dobrot razširil v Inkubator veščin, Zavodu Metlika pa sta se pri izvajanju pridružila Društvo kmečkih žena Metlika in Turizem Lovšin. Tako se je povečal nabor dejavnosti, ki so se izvajale v okviru projekta. To vključuje praktična izobraževanja ter produkcijo foto in video vsebin, za kar je bila zagotovljena oprema. Razloge za nadgradnjo projekta opiše Pezdirc.
Mladim, posebno tistim s podjetniškimi ambicijami, Inkubator veščin ponuja prostor in opremo za ustvarjanje marketinških digitalnih vsebin, prek tega pridobijo tudi dostop do potencialnih naročnikov, nadaljuje Pezdirc.
Na izboru za Naj EU projekt 2025 se je Inkubator veščin uvrstil med najboljših dvajset. Kot pove Pezdirc, mladi, ki so jim prostori in oprema namenjeni, dejansko izkoriščajo te možnosti v Inkubatorju veščin. Projekt zato ocenjuje kot uspešen.
Županja kot znak uspešnosti projekta izpostavlja udeležbo na delavnicah.
Prispevek Evropskega sklada za regionalni razvoj pri projektu je znašal nekaj več kot 19 tisoč evrov. Preostanek od skupno okoli 35 tisoč evrov, na kolikor je bila vrednost projekta ocenjena, so prispevali država in partnerji v projektu, kar prek Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Metlika vključuje občino.
Sredstva iz kohezijskega sklada je Inkubator veščin že porabil in jih ne prejema več. Projekt pa, kot poudari direktorica Zavoda Metlika, po izkoriščenju evropskih sredstev ni zamrl, kar se sicer pogosto zgodi.
Inkubator veščin je sicer le eden od projektov v občini, ki se financirajo oziroma so se financirali iz evropskega kohezijskega sklada ter so namenjeni razvoju zaposlitvenih možnosti in turizma v Metliki. Več o drugih projektih pove županja.
Kot je pred natanko štirimi leti prav v Metliki že ugotavljal sodelavec aktualnopolitične redakcije, je kohezijske projekte, še posebej tiste, ki so namenjeni bolj promociji turizma, težko uskladiti z dejanskimi interesi lokalne skupnosti. Se je pa vsaj pri delu skupnosti Hiša dobrot za zdaj dobro uveljavila.
Oddaja je nastala v okviru projekta Govoriš kohezijsko? Lokalno, ki ga podpira Evropska komisija. Mnenja, podana v oddaji, ne odražajo mnenj Evropske komisije, ki pa tudi ne odgovarja za uporabo informacij, navedenih v oddaji.
