Delegacija Radia Študent je poletje uradno zaključila z obiskom slovenske obale, natančneje Pirana, kjer je potekal morski dan doživetij v Centru o delfinih društva Morigenos. Zadnji dogodek v okviru projekta Govoriš Kohezijsko? Lokalno naju je popeljal v razigran svet delfinov, ki sva ga spoznali s pomočjo tamkajšnje ekipe. Najin dan ob obali se je začel s sopihanjem po strmi in ozki piranski ulici, ki naju je pripeljala do ozkih stopničk blizu Tartinijevega trga, ki vodijo v center, kjer kraljujejo delfini. Pomešali sva se med razposajeno skupino dijakov gimnazije Piran, ki si je že radovedno ogledovala razstavo. Med njimi so tekli otroci, ki so jih na dogodek pripeljali starši. Toplo naju je sprejela Morigenos ekipa, nato pa sva si tudi sami vzeli trenutek za ogled pestrega nabora slik in interaktivnih vaj. Za obiskovalce je bilo prav tako na voljo reševanje kviza o kohezijski politiki, ki je prinašal nagrade, vse od zvezkov do termovk. Dan odprtih vrat Centra o delfinih na kratko predstavi Lorena Žiković, ki skrbi za odnose z javnostjo in socialna omrežja ter deluje kot projektni vodja.
Izjava
Skozi center se je z nama sprehodila Žiković.
Izjava
Dijaki, ki so si center ogledovali z različnimi stopnjami zanimanja, so z nama delili svoje vtise.
Izjava
Svoj pogled na pomen dogodkov te vrste predstavi Tristan, dijak 3. b gimnazije Piran.
Izjava
Lea Gmajner, spremljevalka dijakov in profesorica biologije na gimnaziji Piran, opiše, kako so z ekipo društva vzpostavili stik, preko katerega šolarji ustvarjajo nepozabne spomine.
Izjava
Društvo Morigenos je bilo ustanovljeno leta 2001 kot neprofitna organizacija, znotraj katere proučujejo in raziskujejo delfine, natančneje veliko pliskavko, v slovenskem morju. Čeprav v organizaciji posebno pozornost posvečajo prav tem razigranim morskim sesalcem, pridobljeno znanje uporabljajo tudi na področju varovanja ostalih prebivalcev morskega ekosistema. Delovanje društva natančneje predstavi Gaja Jenko, koordinatorka za izobraževanja pri društvu Morigenos.
Izjava
S fotoidentifikacijo delfinov, ki jo omenja sogovornica, je društvo pričelo že leta 2003. Metodo je v 70. letih prejšnjega stoletja naključno razvil biolog Michael Bigg, medtem ko so z ekipo preučevali kite ubijalce, znane tudi kot orke. Odkrili so namreč, da je hrbtna plavut unikatna na prav vsakem osebku in jih je možno že na podlagi te razlikovati. Gre za neinvaziven način popisovanja različnih vrst morskih sesalcev na določenem območju, ki se zanaša zgolj na kvalitetno fotografijo živali. Nekatere izmed prvih identificiranih delfinov med terenskim delom redno videvajo še danes.
Društvo Morigenos je 20 let kasneje pridobilo še bolj neposreden stik z javnostjo, ko so odprli vrata izobraževalno-raziskovalnega centra. Center o delfinih se je razvil kot projekt znotraj Javnega poziva za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS Istre [lás ístre] v letu 2021. LAS Istre oziroma Lokalna akcijska skupina za območje občin Ankaran, Izola, Koper in Piran v sodelovanju s partnerji poskuša učinkovito pridobivati sredstva iz treh skladov Evropske unije, in sicer iz evropskega kmetijskega sklada, sklada za regionalni razvoj ter sklada za ribištvo in pomorstvo. Center spada v prvi projekt društva Morigenos, ki sta ga sofinancirala Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 78 tisoč evrov. Pomen pridobitve takega prostora pojasni Jenko.
Izjava
Čeprav je center pomembna pridobitev ne samo za Istro, ampak tudi za celotno Slovenijo, ima svoje pomanjkljivosti. Več pojasni Jenko.
Izjava
Poleg prostorske stiske Žiković izpostavlja tudi nekatere druge težave, ki jih bodo v sodelovanju z občino poskušali reševati v prihodnosti.
Izjava
Kot je prej poudarila Jenko, se v Centru o delfinih trudijo, da bi bile njihove vsebine dostopne prav vsem obiskovalcem, saj se zavedajo vrednosti ozaveščanja o eksistencialnem pomenu morja. Sogovornica komentira pomen ozaveščanja in pojasni, da ga v centru naslavljajo z raznoliko ponudbo izobraževalnih vsebin in dejavnosti.
Izjava
Kot omeni Jenko, je ohranjanje morskega ekosistema ključno tudi za obstoj življenja na kopnem. K temu se zavezuje družba Morigenos, ki jo je leta 2006 Ministrstvo za naravne vire in prostor uradno priznalo kot društvo, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Sogovornica izpostavlja, da je pri podvigu varovanja morja zlasti pomembno graditi skupnost. Ta miselnost je bila temelj projekta Povezani za morje, ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva leta 2024. Projektu so namenili 420 tisoč evrov. Vizijo projekta predstavi Žiković.
Izjava
V centru torej naglašujejo pomen skupnosti, kar utrjujejo s sodelovanjem s številnimi institucijami v Sloveniji in drugod. Kot pojasnjuje Gaja Jenko, to predstavlja nove priložnosti tako za lokalne kot tuje študente.
Izjava
V društvu svoje raziskovanje trenutno opravljajo v dveh čezmejnih projektih, imenovanih SAMESEA in SeaInsights. Projekt Seainsights se osredotoča na raziskovanje morske biotske raznovrstnosti severnega Jadranskega morja z uporabo okoljske DNA. Evropska unija je temu raziskovanju namenila 640 tisoč evrov. Več pove raziskovalka in vodja projekta pri društvu Morigenos dr. Shakira Quiñones.
Izjava
Sogovornica predstavi še SAMESEA projekt.
Izjava
Quiñones zagovarja, da je za ohranjanje populacije delfinov zelo pomembno, da se vključuje več držav, ki sooblikujejo čezmejne smernice.
Izjava
Tako sva preživeli lep sončen dan ob slovenski obali, kjer sva med drugim tudi barvali pobarvanke delfinov, se zgražali nad polulano jakno, raziskovali skrivnosti profesorja biologije in ugotavljali, da je držanje snemalke nerodna zadeva.
Oddaja je nastala v okviru projekta Govoriš kohezijsko? Lokalno, ki ga podpira Evropska komisija. Mnenja, podana v oddaji, ne odražajo mnenj Evropske komisije, ki pa tudi ne odgovarja za uporabo informacij, navedenih v oddaji.
