Dialektika med izkoriščevalskimi in izkoriščanimi državami znotraj Evropske unije že več kot desetletje ne da miru madžarskemu premierju Viktorju Orbánu. Prvi mož vladajoče stranke Fidesz si je vselej prizadeval, da Madžarska ohrani vsaj del suverenosti v odnosu do vodstva Evropske unije. Orbánova želja po suverenosti je ponavadi ostala zgolj na ravni diskurza in sporadične ekscesne neposlušnosti, čemur so zastopniki korporacij in orožarske industrije v evropskih odločevalskih organih v veliki večini primerov pogledali skozi prste.
Tovrsten odnos se je spremenil z začetkom vojne v Ukrajini leta 2022, ko je Evropska komisija Madžarski zamrznila slabih 10 milijard evrov iz postkoronskega mehanizma za okrevanje in odpornost ter 22 milijard iz kohezijskega sklada. Kot razlog za to je komisija navedla spodkopavanje neodvisnosti sodstva in medijev, nespoštovanje demokratičnih institucij in samovoljno koncentriranje politične moči. Po reformi sodstva konec leta 2023 so člani komisije Madžarski odmrznili dobrih 10 milijard evrov iz kohezijskega sklada, tako da je zdaj skupno zamrznjenih še 19 milijard. Stefano Bottoni z Univerze v Firencah oriše zgodovinski pregled evropskih groženj s sankcijami proti Madžarski.
Premik od zgolj izrečenih groženj k dejanski zamrznitvi evropskih sredstev je nastopil leta 2022. Takrat je škodo utrpel tudi krog Orbánovih političnih pajdašev.
Bottonijevo razlago Orbánovega ekonomskega imperija, v katerega so bila vključena tudi evropska sredstva, poglobi Zoltán Pogátsa z Univerze v Šopronu. Poleg tega dodaja, da zamrznjena evropska sredstva na Madžarskem niso več predmet političnih debat.
Orbán je v enem od svojih govorov konec prejšnjega meseca zagrozil, da madžarska vlada ne bo glasovala o proračunu Evropske unije za obdobje med letoma 2028 in 2034, dokler ne prejme zamrznjenih sredstev.
Bottoni meni, da Orbánove grožnje ne bodo imele resničnih posledic pri sprejemanju proračuna, kar podkrepi s konkretnim primerom, ki po njegovem odraža odnos med Orbánom in evropskimi birokrati.
Prihodnje leto bodo na Madžarskem parlamentarne volitve, na katerih bo glavna nasprotnica Orbánovi stranki Fidesz stranka Tisza, ki jo vodi nekdanji Fideszov član Péter Magyar. Pri tem se pojavljajo številna vprašanja glede »poštenosti« volitev in predvsem sprejemanja rezultatov, tako opozicije kot koalicije.
Opozicija bi se v primeru zmage na volitvah med drugim morala soočiti tudi z zamrznjenimi evropskimi sredstvi in ekonomskim imperijem, ki ga je zgradil Orbán v več kot petnajstih letih na oblasti.
Iz povedanega lahko zaključimo, da do odmrznitve evropskih sredstev ne bo prišlo, dokler bo na Madžarskem na oblasti Viktor Orbán. Se pa poraja vprašanje, če bi bila v primeru zmage na volitvah to zmožna storiti opozicija ali bi pred preizkušnjo zmrznila.
Oddaja je nastala v okviru projekta Govoriš kohezijsko? Lokalno, ki ga podpira Evropska komisija. Mnenja, podana v oddaji, ne odražajo mnenj Evropske komisije, ki pa tudi ne odgovarja za uporabo informacij, navedenih v oddaji.
